Prijava
Kumina je bila zelo priljubljeno bližnjevzhodno zelišče, v 12. Stoletju pa so jo potem začeli gojiti tudi v zahodni Evropi. Njena semena uporabljamo tako v kuhinji kot tudi v kozmetične in zdravilne namene. Kumina tradicionalno pomaga blažiti vetrove, napenjanje in napihovanje. Pri različnih izdelkih, ki se znajdejo na prodajnih policah, gre navadno za kombinacijo olja poprove mete in kumine.
Iz starih zapisov sledi, da je kumina (Carum carvi) najstarejša začimba na našem ozemlju. Najdena je med izkopaninami iz kamene dobe v koliščarskih naseljih ob Bodenskem jezeru. Tudi širom Evrope domuje že tisočletja, tako tudi v zahodni Aziji in Severni Afriki. Dobro so jo poznali v Egiptu, gojili so jo tudi Rimljani. Za časa vladavine Karla Velikega so jo obvezno morali gojiti na vseh samostanskih vrtovih, in v starih bukvah oziroma samostanskih zapisih govorijo o njeni zdravilni moči. Verjetno iz tega izhaja tudi navada v srednjem veku, ko so po dvorcih vladarjev po kosilu postregli s kandirano kumino. Zdravilne lastnosti kumine je začelo izkoriščati tudi ljudsko zdravilstvo. Kumini so v tem času pripisovali tudi magično moč varovanja pred čarovnicami in pred nezvestobo, zato so jo obvezno uporabljali pri sestavi najrazličnejših ljubezenskih napojev.
Uporabni deli rastline so listi, korenine, posušeni zreli sadeži (ki jim laično pravimo kar semena) in iz njih pridobljeno eterično olje.
Kumina je koristna in zdrava začimba
Kumina spodbuja delovanje želodca in žolčnega mehurja. Zelo pomirjevalno deluje na črevo, blaži krče in odganja črevesne vetrove. Eterično olje v plodovih kumine ima vpliv na črevesne bakterije, in sicer zavira rast bakterij, ki povzročijo nepravilen razkroj hranil in nastanek strupov v črevesju. Zato kumino lahko uporabimo pri napenjanju, želodčnih in črevesnih težavah ali krčih. Še zlasti jo lahko uporabimo pri otrocih in dojenčkih, kadar tožijo, da jih boli trebuh in jih zvijajo krči. Tudi pri nosečnicah zmanjšuje krčevite bolečine. Med dojenjem pa poveča količino mleka.
Kuminovo olje sprošča mišice črevesja in tako blaži boleče krče v črevesju. Podobno deluje tudi na mišice rodil in tako lajša boleče menstruacije. Kumino dodajamo težko prebavljivi in mastni hrani za izboljšanje okusa in prebave. Izboljša tudi tek. Zaradi odličnega vpliva na prebavo pa je kumina lahko sestavina domačega zeliščnega likerja. Nezaželeni učinki kumine niso znani, saj kumina velja za zelo varno rastlino. Vendar pa se v času nosečnosti in dojenja o uživanju posvetujemo z zdravnikom.
Kako vzgojimo kumino
Kumina je dvoletna rastlina, ki jo prepoznamo po razčlenjenih, praproti podobnih listih, katerih vonj je podoben peteršilju in kopru. Glavna korenina rastline je vretenaste oblike in jo lahko skuhamo podobno kot korenje. Steblo kumine je visoko približno 60 centimetrov. Cvetovi rastline so majhni in beli, čez čas pa se spremenijo v semena z robovi v obliki polmeseca.
Za pridelavo kumine je potrebna rodovitna zemlja, ki dobro odvaja vodo. Prav tako moramo rastlini zagotoviti toplo in sončno lego, sadimo pa jo v razmiku približno 15 centimetrov.
Predlagamo vam, da semena kumine spomladi ali jeseni posejete neposredno v zemljo. Jeseni posejana semena bodo obrodila naslednje poletje.
Zelo pomembno je, da kumino redno plevete in zalivate, saj semena pogosto zelo počasi skalijo. Sicer kumino le redko ogrožajo škodljivci. Različne napade glivičnih bolezni boste preprečili tako, da boste rastlino zalivali zjutraj.
Kako poberemo in shranimo plodove
Liste lahko nabiramo ob kateremkoli letnem času. Ko kumina obrodi sadove, korenino izkopljemo. Ko semena začnejo temneti in zoreti, odrežemo cvetna stebla in iz njih naredimo majhne ohlapne šopke ter jih obesimo na glavo, da se posušijo.
V semenih so lahko različne žuželke, zato jih, preden jih shranite, zamrznite, da boste tako pobili njihova jajčeca.
Plodove kumine nabiramo, preden dozorijo. V tem času je količina eteričnega olja največja. Odrežemo kobule in jih sušimo v senčnem prostoru. Šele nato posmukamo plodove, ki razpadejo v dva plodiča. Po okusu so pekoči, zelo aromatični in prijetnega vonja. Najbolj aromatična je kumina s planinskih pašnikov. Semena se pogosto zamenjujejo s semeni laškega kumina. Eterično olje je svetle barve in značilnega vonja po kumini. Pridobivamo ga s postopkom vodne destilacije iz nezrelih plodov, ki vsebujejo 3–7 % eteričnega olja. Sestavina, ki daje značilen vonj, je terpen karvon. Poleg tega vsebuje še limonen, dihidroarvon, veliko maščobnega olja z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami. Drugače pa ima eterično olje protimikrobni učinek.
Uporaba kumine v kuhinji
Semena kumine s pridom uporabljamo za začinjanje različnih jedi. Odlično se na primer podajo k rženemu kruhu, klobasam, zeljnatim jedem, sirom, juham, svinjskim jedem, golažu, kuhanim jabolkom, pa tudi k likerjem in alkoholnim pijačam, kot je na primer žganje.
Sladkorne slive so na primer sredstvo za pospeševanje prebave, ki ga pripravimo iz semen kumine, prevlečenih s sladkorjem.
Liste kumine lahko dodajamo solatam in juham, njihov okus pa spominja na peteršilj in koper.
Recept: Hitro pripravljeni kuminovi piškoti
Najprej pripravimo listnato testo. Ko imate testo pripravljeno, ga razvaljajte na debelino približno 0,5 centimetra. Nato v dveh žlicah vode stepite en jajčni rumenjak. Testo premažite z rumenjakom in ga razrežite na približno pet centimetrov velike kvadrate.
Nato zmešajte po dve žlici makovih, kuminovih in sončničnih semen ter na manjše koščke narezanih mandljev. To mešanico potresite po kvadratih.
Piškote pecite od 10 do 15 minut na 200 stopinjah Celzija. Najboljši so še topli.
Kumina ima številne pozitivne lastnosti za zdravje
Za zdravilne namene so uporabni posušeni zreli sadeži. Kumina zelo uspešno preganja vetrove in blaži neprijetne krče v prebavnem traktu. Lahko pomaga tudi pri blaženju driske. Pri težavah z vetrovi in napenjanjem priporočamo, da zmeljete čajno žličko kumine, saj se tako sprosti eterično olje. Iz zmletih semen nato pripravite poparek, ki ga uživajte trikrat na dan (po eno skodelico). Lahko se odločite tudi za kapsule, ki vsebujejo izvleček kumine (navadno gre za kombinacijo kumine in poprove mete). Večje količine kumine odsvetujemo v času nosečnosti in dojenja.
Mleko s kumino
Mleko zavremo in dodamo eno čajno žličko strtih plodov, pokrijemo in pustimo stati 10–15 minut. Pri otrocih to količino zmanjšamo za polovico. V mleku se eterično olje kumine dobro raztaplja, zato je učinkovitost celo boljša kot v vodi. Mleko pijemo po požirkih, in sicer od 2- do 3-krat na dan.
Čajna mešanica
Pomirjujoče na prebavni trakt in poživljajoče na žleze deluje naslednja mešanica zelišč:
- strt plod kumina (30 g)
- korenina baldrijana (30 g)
- korenina sladkega korena (20 g)
- listi poprove mete (15 g)
- cvet kamilice (15 g)
Iz dveh čajnih žličk mešanice pripravimo poparek in ga pijemo od 2- do 3-krat na dan.
Blagodejna za prebavo
Kot smo že omenili, kumina deluje antibakterijsko, saj je znano njeno delovanje na bakterije, ki se pogosto nahajajo na križnicah in zeljevkah – zelje, ohrovt, cvetača. V prebavi lahko nastanejo zanje ugodni pogoji in »podivjajo«, kar čutimo kot hudo napenjanje. Da do tega ne bi prišlo, je priporočljivo, da med kuhanjem dodamo zelenjavi 1/2 žličke kumine. Kumina ne le zavira neželeno delovanje bakterij, pač pa tudi pospešuje procese razstrupljanja v jetrih, zaradi česar jo v današnjem času še posebej priporočam.
Že naše babice so vedele, da je kumina uporabna tudi proti glistam, črevesnim parazitom. Tako so v času, ko ni bilo drugih zdravil, s kumino uspešno preganjale to nadlogo. Kumino so s pridom uporabljale tudi pri neprijetnem zadahu.
Kumina je tudi naravni antihistaminik. Znana zeliščarka in zdravilka Hildegard jo je priporočala bolnikom, ki jim zmanjkuje sape ali plitko dihajo. Kuminovo olje, ki se vtira v predel pljuč, se lahko uporablja za lajšanje izkašljevanja pri bronhitisu, saj čisti pljuča.
V ruski ljudski medicini se veliko kumine uporablja pri alkoholizmu, saj pomaga pri regeneraciji jeter in pri hitrem razstrupljanju organizma. Kumina je uporabna tudi pri zdravljenju putike in revme, saj pospešuje izločanje urina in sluzi.
Kuminov čaj priporočajo tudi med menstruacijo, saj sprošča maternične krče. Sprošča tudi gladke mišice in s tem lajša hude porodne bolečine.
Kuminovo olje, pomešano z alkoholom in ricinusovim oljem, je v eksotičnih deželah zelo uporabno proti garjam, saj pomaga proti hudi srbečici kože, ki jo povzročajo pršice.
Vsestransko uporabna kumina
Kumina se uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih, ker pomaga prikriti neprijetne vonjave. Je dišavna komponenta v zobnih pastah in ustnih vodah ter sestavina nekaterih parfumov. V prehrambni industriji jo na veliko uporabljajo za prekrivanje neprijetnih okusov.
Znanstveniki so ugotovili, da kuminovo olje deluje fungicidno, uničevalno na glivice, močneje kot znano fungicidno sredstvo nistatin. Ena izmed sestavin kumine je tudi kumarin, ki zmanjšuje prepustnost kapilar in limfnih žil, zmanjšuje edeme in deluje protivnetno. Kumarin deluje tudi kot diuretik, dikumarol v kumini preprečuje strjevanje krvi, kar je pomembno pri določenih srčnih bolnikih, saj naj tako namreč ne bi prihajalo do tvorbe strdkov, ki lahko svojo pot končajo v srcu, pljučih ali v možganih in so smrtno nevarni. Pri jemanju zdravil proti strjevanju krvi in hkratnem večjem uživanju kumine se je treba posvetovati z zdravnikom.
Italijanski in tunizijski medicinski strokovnjaki so opazili, da kumina krči žile in tkivo in tako učinkovito deluje pri zdravljenju hemoroidov in žilnih bolezni. V isti študiji so znanstveniki dokazali, da kumina deluje tudi kot antiseptik urinarnih poti, in tako je dobrodošla pri otrocih, ki jih muči nehoteno uhajanje urina.
Skupina pakistanskih zdravnikov je dokazala, da flavonoidi in karvon v kumini, ki imajo močan antioksidativni učinek, poskrbijo za zaščito ledvic pred posledicami diabetesa. Preučevali so namreč vpliv vodnega izvlečka kumine na diabetično nefropatijo.
Indijski zdravniki so se lotili študije in preučevali vpliv kumine na raka debelega črevesa pri podganah. Študija je dokazala, da kumina preprečuje poškodbe tkiva tudi pri črevesnem raku.
Kumina uničuje tudi zelo trdovratno želodčno bakterijo Helicobacter pylori. Ta bakterija postane vedno bolj odporna na klasična zdravila, zato so iranski znanstveniki poskušali najti učinkovito alternativo med tradicionalnimi domačimi rastlinami. Kumina se je izkazala kot ena izmed treh najbolj učinkovitih rastlin proti omenjeni bakteriji.
Kitajski znanstveniki so preučevali eterično olje kumine in dognali, da je tudi močan fumigant – hlapni naravni insekticid.
