Navadna kumina
Carum carvi L.
Družina: Kobulnice (Apiaceae)
Uporaba: Napenjanje, napihnjenost, prebavni krči
Uporabni deli: Plod navadne kumine (Carvi fructus), eterično olje kumine (Carvi aetheroleum)
Pravni položaj:
- H (Rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.)
Predstavitev rastline
Kumina je dvoletna rastlina, ki v prvem letu požene listno rozeto, v drugem letu pa cveti in zori julija ali v začetku avgusta. Listi so dva do trikrat pernato deljeni, kobuli pa so sestavljeni iz belih ali rožnatih cvetov. Plodovi razpadejo v srpaste, nagubane delne plodove s petimi svetlejšimi vzdolžnimi rebri.
Raste na travnikih, pašnikih in ob robovih poti po vsej Evropi, srednji Aziji in severni Afriki. Uspeva približno do nadmorske višine 2000 m. V mnogih deželah je postala prava redkost, saj se zaradi zgodnje košnje ne more več zasejati sama.
Uporabni deli rastline
Večinoma uporabljamo plodove navadne kumine, ki imajo močno aromatičen, skoraj pekoč okus in prijeten vonj. Plodove nabiramo preden so čisto zreli, saj je takrat količina eteričnega olja največja. Odrežemo cele kobule, jih posušimo v senci in šele nato osmukamo plodove. Iz njih pripravimo zdravilni čaj (Kumina) ali pa jih dodamo čajnim mešanicam (Čaj proti vetrovom in krčem, Čaj za dojenčke, Čaj za otroke, Čaj pri dojenju, Čaj za odvajanje žolča, Odvajalni čaj). Ekstrakt plodov navadne kumine je ena od sestavin Kapljic za želodec, ki jih uporabljamo pri premajhnem izločanju prebavnih sokov, pomanjkanju apetita in prebavnih krčih. Uporabimo lahko tudi eterično olje kumine, ki je svetle barve in ima tipičen vonj po kumini. Pridobimo ga z vodno destilacijo iz nezrelih plodov. Kot ena od glavnih sestavin se nahaja v Kapljicah proti krčem, ki lajšajo krče v prebavilih in napenjanje pri dojenčkih in majhnih otrocih.
Zdravilne učinkovine
Plodovi kumine vsebujejo 3 do 7 % eteričnega olja, ki ga v večini sestavlja karvon (50-60 %), ki olju daje tipičen vonj. Poleg njega eterično olje sestavlja še limonen (do 45 %), manj pa je karveola in dihidrokarveola. V plodovih je poleg eteričnega olja še maščobno olje (10-18 %), ki ga sestavljata petroselinska in oleinska kislina. Plodovi kumine vsebujejo še proteine, ogljikove hidrate, fenolne kisline in sledi flavonoidov.
Raba v ljudski medicini
Kumina je ena izmed najstarejših začimb, ki jo uporabljamo pri pripravi številnih jedi. Ker pomaga pri prebavi jo dodajamo težko prebavljivi in mastni hrani. Zaradi ugodnega vpliva na prebavo je sestavina nekaterih zeliščnih likerjev. Kumina se tradicionalno uporablja za želodčne in črevesne težave. Poleg tega plodovi osvežijo zadah iz ust, izboljšajo tek, pomagajo pri izkašljevanju in delujejo kot diuretik.
V ljudski medicini je še posebej cenjena za zdravljenje ženskih težav, kot so neredne menstruacije in težave z dojenjem. Pri porodnicah zmanjšuje krčevite bolečine, doječim materam pa pospešuje nastajanje in izločanje mleka.
Zunanje kumina pomirja vneto kožo, zato se v kopeli lahko uporabi za oznojene in ožuljene noge. Eterično olje deluje tudi proti glivičnim vnetjem kože.
Raba v farmaciji
Eterično olje kumine deluje kot karminativ (prepreči nastajanje oziroma olajša izločanje črevesnih plinov), stomahik (spodbuja izločanje želodčnega soka in peristaltiko želodca, da se izboljša prebava) in spazmolitik (blaži krče gladkih mišic v prebavilih). Uporablja se pri napenjanju (flatulenci) in krčih v prebavilih, tudi pri dojenčkih in otrocih. Ker antrakinonska odvajala (sena) pogosto povzročajo prebavne krče, čajnim mešanicam dodamo kumino za pomiritev krčev.
V manjši klinični raziskavi so potrdili učinkovitost kumine pri zmanjševanju spazmov. Pri 68 % preiskovancih, ki so jemali kumino, so se spazmi zmanjšali za 50 % ali več, medtem ko je bil placebo uspešen pri 12 % preiskovancev, pri njih pa so se spazmi zmanjšali le za 8 %.
Eterično olje kumine deluje tudi protimikrobno. V kumini se nahaja steroidna spojina, ki ima podoben spekter delovanja kot ampicilin. Učinkovine eteričnega olja zavirajo tudi rast nekaterih gliv in zajedavcev.
Uporaba pri odraslih
Pri prebavnih krčih, napihnjenosti in napenjanju pripravimo zdravilni čaj iz plodov kumine. Polovico čajne žličke sveže zdrobljenih plodov prelijemo s skodelico vrele vode (150 ml), dobro premešamo, pustimo stati 10-15 minut in nato precedimo. Dnevno popijemo eno do tri skodelice sveže pripravljenega čaja. Dnevni odmerek je od 1,5 do 6 g droge.
Uporaba pri otrocih
Zaradi pomanjkanja raziskav Evropska agencija za zdravila uporabo pri otrocih mlajših od 12 let odsvetuje. Vendar so čaj iz plodov kumine dajali številnim generacijam dojenčkov že od rojstva naprej, ker nimamo bolj učinkovitega in varnega zdravila proti napenjanju in kolikam. Strokovnjaki priporočajo za zdravljenje trebušnih krčev pri dojenčkih karminativne čaje, ki izboljšajo prebavo in nekoliko povečajo prekrvavitev sluznice in s tem odvajanje plinov, po drugi strani pa delujejo tudi spazmolitično, torej neposredno na sproščanje gladkih mišic. V karminativnih čajih je ena od sestavin tudi kumina.
Otroci, starejši od enega leta, lahko pijejo enako pripravljen čaj kot odrasli, vendar v manjših količinah. Otrokom, starim od 1 do 4 let, damo eno tretjino odmerka za odrasle, otrokom, starim od 4 do 10 let, pa dve tretjini odmerka za odrasle. Pri dojenčkih in otrocih, mlajših od enega leta, je pred začetkom zdravljenja s plodovi kumine potreben posvet z zdravnikom.
Pri otrocih pa lahko uporabimo tudi Kapljice proti krčem, ki vsebujejo eterično olje navadne kumine. Ob pojavu krčev otroku damo 8 do 10 kapljic do petkrat na dan. Kapljice shranjujemo v hladilniku, pred uporabo pa jih dobro pretresemo.
Uporaba med nosečnostjo in pri dojenju
Zaradi pomanjkanja podatkov o uporabi kumine med nosečnostjo in dojenjem uživanja ne priporočamo brez zdravniškega posveta. Kljub temu se kumina v manjšem deležu uporablja v čajni mešanici Čaj pri dojenju, saj ni znano, da bi ob upoštevanju dovoljenih dnevnih odmerkov povzročala težave. Učinkovine iz plodov kumine preko materinega mleka ugodno vplivajo na prebavne krče in napenjanje pri dojenčku. Odsvetuje se dolgotrajna uporaba. Priporočena dnevna količina ne sme presegati količine, ki bi jo lahko običajno zaužili s hrano.
Neželeni učinki in interakcije
Kumina je varna zdravilna rastlina, saj se uporablja že zelo dolgo časa in ob predpisani uporabi neželeni učinki niso pogosti. V posameznih primerih lahko pride do gastrointestinalnih neželenih učinkov, kot so zgaga, napenjanje in slabost. Pri ljudeh, ki so preobčutljivi na sestavine eteričnega olja so možne preobčutljivostne reakcije. V takih primerih kumine ne uporabljamo.
Ni podatkov o medsebojnem delovanju kumine z drugimi zdravili. Ugotovili so, da lahko kumina zniža nivo krvnega sladkorja, zato je potrebna previdnost pri sladkornih bolnikih.
Opozorila in nasveti farmacevta
Plodov kumine ne uporabljamo pri preobčutljivosti na eterično olje kumine oziroma tudi drugih rastlin iz družine kobulnic (komarček, janež, zelena, koriander, koprc) in nebinovk. Uporaba pri bolnikih z jetrno boleznijo, holangitisom, aklorhidrijo, žolčnimi kamni in drugimi žolčnimi boleznimi ni priporočljiva. Izogibati se moramo prekomernemu uživanju, saj lahko povzroči poškodbe ledvic in jeter.
Če se stanje ne izboljša v 2 tednih ali se simptomi poslabšajo, terapijo prekinemo in se posvetujemo z zdravnikom. Posvet je nujen tudi pri akutni bolečini v trebuhu.
Tudi pri živalih kumina deluje enako kot pri ljudeh in je priporočljiva pri kolikah zaradi spremembe hrane. Primešana živalski hrani izboljša tek. Krave, ki v senu dobijo več kumine pa dajejo več mleka.
Literatura
- Uradni list Republike Slovenije 103/2008. Seznam zdravilnih rastlin. https://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008103.pdf. Dostop:13-1-2019.
- Kreft S, Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. SFD, 2013:343 – 345.
- Galle-Toplak K. Zdravilne rastline na Slovenskem. Založba Mladinska knjiga, 2002:74 - 75.
- Vademekum 2016, Gorenjske lekarne, Tretja izdaja, 2016:47-48, 58-59, 68-69, 76-79, 107, 115-116, 168, 180-181.
- Chevallier A. Enciklopedija zdravilnih rastlin. DZS, 1998:182
- European medicines agency. European Union herbal monograph on Carum carvi L., fructus. https://www.ema.europa.eu/documents/herbal-monograph/draft-european-union-herbal-monograph-carum-carvi-l-fructus_en.pdf. Dostop:13-1-2019
Datum priprave informacije: Februar, 2019